Po petkovi predstavitvi Predloga zakona o sanaciji Celjske kotline je na nekatere anomalije že v samem zakonu in predvsem nerazumno razlago predloga zakona Ministrice za okolje in prostor Irene Majcen opozoril vir civilne iniciative, ki je svojo razlago podkrepil tudi z različnimi dokumenti.
Predlagatelju predloga zakona najbolj zamerijo predvsem prebivalci, ki stanujejo v neposredni bližini odlagališča »Za Travnikom«, kjer Cinkarna odlaga sadro, predlagatelj pa pri pripravi zakona to območje ni vključil v sam projekt sanacije. Veliko ogorčenje so izrazili tudi nad razpravo in repliko poslanke Anite Koleša, ko je dejala, »da so bile strokovne podlage narejene samo za Celje in Štore, ne pa tudi za Šentjur« in »da je v Šentjurju onesnažen zrak in da bi se le-ta izboljšal v kolikor bi se sanacija Celjske kotline zgodila«. Zaradi tega je vir iz civilne iniciative Brezje – Proseniško kronološko predstavil določene dokumente, ki več kot očitno kažejo, da bi tudi območje Šentjurja moralo biti vključeno v Predlog zakona o sanaciji Celjske kotline.
Vir iz zgoraj navedene civilne iniciative je predstavil, da je že leta 2004 gospa Marta Slakan, ki je živela v neposredni bližini tega odlagališča sadre s svojega vrta poslala vzorec zemlje na Kmetijski inštitut. Rezultati analize so bili porazni, saj je zemlja vsebovala dva elementa, ki jo vsebuje sadra in to sta kadmij in svinec. Slakanova je prav tako leta 2004 opozarjala, da so številne analize pokazale visoko onesnaženost tal tudi na območju Proseniškega in še dodala, da je že leta 1990 priznani profesor dr. Franc Lobnik iz Biotehniške Fakultete v Ljubljani opravil študijo, v kateri je ugotovil, da je 45% vse zemlje na tem območju onesnažene s kadmijem. Prav tako je leta 2004 Zavod za zdravstveno varstvo Celje na vzorcih zelenjave odvzetih na območju Proseniškega ugotovil čezmerno onesnaženost z težkimi kovinami.
Tako je vir iz zgoraj navedene civilne iniciative predstavil, da so leta 2005 ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku poslali protestno noto z naslovom »Kaj se dogaja na deponiji sadre in v Naturi 2000«. V tej protestni noti so takratnega ministra opozorili, da je takratni Inšpektorat za okolje in prostor že leta 2003 ugotovil, da prihaja do nepravilnosti pri gradnji objekta za črpanje izvirnih vod. V letu 2004 so inšpektorji obvestili vodstvo šentjurske občine, da prihaja do kršitve pravilnika o obremenjevanju tal zaradi odlagališča »Za Travnikom«.
Navedbe, da za to območje niso bile narejene strokovne analize in izvzem Občine Šentjur iz Predloga zakona o sanaciji Celjske kotline so vir iz zgoraj navedene civilne iniciative zelo ujezile, razlog je v Poročilu o zdravstvenem stanju prebivalcev vasi Brezje – Proseniško, ki leži desno pod deponijo sadre »Za Travnikom«. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je opravil analizo zdravstvenega stanja v 19.-ih hišah, kjer je živelo 60 oseb. Od tega je bilo 33 bolnih in 27 še zdravih. Bolezni, ki so bile diagnosticirane so bile: srčno žilne, astma, kožne bolezni, alergije, bolečine v nogah, bolezni ledvic. Zdravniki so postavili diagnozo vaskulitis, kar pomeni možna zastrupitev s talijem in arzenom. Zavod za zdravstveno varstvo, je objavil tudi, da je v obdobju med decembrom 2005 in decembrom 2006 so se v sedmih hišah srečali s smrtjo. Glavni vzrok je bil rak pljuč, prostate, ledvic in notranjih organov. Šest ljudi je umrlo zaradi invazivne oblike raka, ko je od postavitve diagnoze do smrti preteklo manj kot šest mesecev. To leto je bila tako smrtnost zaradi raka na tem območju za 50 krat večja kot je bilo povprečje v Sloveniji.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje je v poročilu navedel tudi, da je umrljivost v Upravni enoti Šentjur za 10% večja od slovenskega povprečja in je med najvišjimi pri nas, najpogostejši vzrok smrti je rak in bolezni obtočil.
S svojimi navedbami zgoraj navedeni vir »demantira« izjave vseh, ki trdijo, da civilne iniciative niso želele sodelovati s strokovnimi službami, saj so se že leta 2008 sestali z Uradom Republike Slovenije za kemikalije, ko je že takrat gospa Slakan poudarila, da je krajevna skupnost Brezje – Proseniško izpuščena iz okoljskih biomonitoringov, obenem pa je vse spomnila, da se mora tudi za prebivalce tega območja spoštovati 72. člen Ustave Republike Slovenije, po katerem mora biti vsem prebivalcem zagotovljeno zdravo življenjsko okolje. Na istem sestanku je takrat dr. Franc Lobnik zahteval, da dokument tega sestanka postane javen in da je potrebno ustanoviti strokovno skupino za sanacijo ogroženega območja. Od tega je namreč preteklo deset let, zato vir iz poprej navedene civilne iniciative zanima katera strokovna skupina je izvedla načrt sanacije in na podlagi česa je določila območja, ki jih je potrebno sanirati, da je kljub več kot tisoč dokumentov na to temo od leta 2001 naprej vsi ignorirajo in območja Proseniškega ne vključijo v projekt sanacije.
Zaradi vsega zgoraj navedenega viru iz poprej navedene civilne iniciative ni razumljivo, zakaj je bilo v petek govora tako v smeri, da za to območje niso bile narejene strokovne podlage kot tudi, da civilna iniciativa ne sodeluje konstruktivno z državnimi organi. Edino kar so si v tej civilni iniciativi vedno želeli je, da postanejo slišani in da se Proseniško prizna kot območje, ki ga je poleg ostalih predelov Celja in Štor potrebno nemudoma sanirati.
Danes je Državni zbor Republike Slovenije odločil, da je predlog Zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline, vložen v parlamentarni postopek s strani poslanke iz SMC, primeren za nadaljnjo obravnavo. Sedaj bo matični odbor obravnaval predlog zakona. Predmetni predlog zakona ne zajema kraja Proseniško, ki spada pod Občino Šentjur. Iz Občine Šentjur prihajata dve lokalni poslanki, in sicer poslanka SDS Jelka Godec, ki predloga zakona ni podprla ravno iz razloga, ker v predlogu zakona ni zajeto Proseniško, medtem ko je poslanka Anita Koleša iz SMC glasovala za predlog zakona. Glede na dejstvo, da je poslanka iz stranke predlagatelja, se na tem mestu postavlja vprašanje ali na to anomalijo ni opozorila župana, glede na to, da je vedela, da se zakon pripravlja.
Spomnimo, kot smo že poročali, se bodo z največjo težavo in neenakostjo pred zakonom v primeru sprejetja predloga tega zakona srečali nekateri prebivalci, ki ne spadajo v Občino Celje ali Občino Štore, posledično bodo utrpeli največjo škodo le-ti. Tukaj mislimo predvsem na občane Občine Šentjur. Predlog zakona ne zajema sanacije območja Proseniškega, ki je ravno tako degradirano območje zaradi odlagališča nevarnih odpadkov Bukovžlak, ki vpliva na okolje v območju Proseniškega, ki spada v Občino Šentjur. Ali župan te občine ni vedel, da se v proceduro vlaga omenjeni predlog zakona in za pomanjkljivost, ki iz sanacije izključuje omenjeno območje, zakaj na to ni opozoril ne predlagatelja predloga zakona, ne Vlade Republike Slovenije in tudi ne Državnega zbora Republike Slovenije? Na župana Občine Šentjur smo vprašanja že naslovili, odgovore še čakamo.
M.I.
