V Slovenski demokratski mladini so na novinarski konferenci predstavili pobudo za uvedbo preiskave zoper Inštitut 8. marec. V njihovem imenu je Nejc Brence predstavil pobudo SDM, da se zoper inštitut uvede preiskava, ker naj bi prihajalo do financiranja iz tujine in to za namen volilne kampanje.
Po mnenju podpredsednika SDM smo namreč v Sloveniji priča, da ne veljajo enaka pravila za vse, kar pomeni tudi neenakost pred zakonom. V zadnjem letu smo bili v Sloveniji priča negativnim kampanjam proti takratni vladi Janeza Janše in sami stranki SDS s strani tako imenovanih nevladnih organizacij.
Tako naj bi nekateri NVO-ji pospravili okoli 140 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, ki so ga uporabili tudi za kampanjo proti vladi Janeza Janše. “Za to silno kampanjo, kot vidimo, že prihajajo nagrade, saj so od nastopa aktualne vlade do danes prejeli že dobrih 9 milijonov dodatnih evrov, najvidnejšim članom pa se deli funkcije in službe. In to danes, ko vlada upokojencem, mladim, zaposlenim ter vsem ostalim pravi, da ni denarja za zagotavljanje njihovih potreb. Ta seznam (v priponki) kaže nekaj popolnoma drugega. Proračunski denar očitno obstaja, ampak so vladne prioritete drugje,” je na novinarski konferenci poudaril Nejc Brence.
Po besedah SDM, naj bi bili največji zlorabi volilne zakonodaje priča v primeru Inštituta 8. marec v kampanji novele Zakona o vodah. Zaradi tega so sum kršenja Zakona o volilni in referendumski kampanji naznanili Računskemu sodišču in policiji, saj so mnenja, da bi se naj kampanja financirala tudi iz tujine. “V pismu smo pristojne organe pozvali, da skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper Zavod raziskovalni inštitut 8. marec”, je dodal Nejc Brence.
V pismu Računskemu sodišču in policiji so navedli naslednja dejstva:
1. Da je Inštitut 8. marec leta 2021 prejel 30.000 € od tuje organizacije Guerrilla Foundation. Gre za tujo fundacijo, ki financira radikalne ideje za spremembe v družbi ter radikalno leve aktiviste. Fundacija ima sedež v Nemčiji in je med drugim financirala tudi proteste po mnogih evropskih državah, na katerih so plačani aktivisti z barvami špricali po inštitucijah in spomenikih ter povzročali milijonske škode.
2. Da se je Inštitut 8. marec na razpis prijavil z namenom izvajanja kampanj, kar je jasno razvidno na spletni strani nemške fundacije. V poročilu, ki je objavljeno na spletni strani Guerilla Foundation je med opravljenimi projekti zapisano, v prevodu: »Od marca do julija 2021 so koordinirali državni referendum o spremembah zakona o vodah, ki je ogrožal pitno vodo. Najprej so zbrali 40.000 podpisov za razpis referenduma, nato pa vodili kampanjo, ki je na koncu prinesla zgodovinsko zmago in bistveno večjo mobilizacijo mladih, če tudi je referendum potekal poleti.« V poročilu torej jasno piše, da je bil denar namenjen za vodenje referendumske kampanje.
3. Tu pridemo do zakonitosti takšnega financiranja: Inštitut 8. marec se je, za razliko od državnozborskih volitev, prijavil kot uradni organizator volilne kampanje. Za uradne organizatorje kampanje, pa tudi za ostale, a se tisti ponavadi odgovornosti izogibajo, velja Zakon o volilni in referendumski kampanji, ki v 6. odstavku 14. člena jasno določa: »Organizator volilne kampanje ne sme pridobivati sredstev za volilno kampanjo od tujih fizičnih in pravnih oseb.« Po našem mnenju gre tu torej za kršenje Zakona o volilni in referendumski kampanji, za katero je predvidena globa od 6.000 do 20.000 evrov.
Če vse skupaj na kratko povzamemo. 30.000 evrov je šlo iz nemške fundacije Guerilla Foundation na bančni račun Inštituta 8. marec, od tam pa na volilni bančni račun, s katerega je Inštitut financiral svojo referendumsko kampanjo.
Na koncu v SDM poudarjajo, da bi lahko šlo za 6. odstavka 14. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji.
Vir: SDS
