Medtem ko Šarčeva vlada za razne nejasne projekte dolgotrajne oskrbe namenja na desetine milijonov evrov, pri čemer nihče ne ve, čemu bodo študije služile, upokojenci dobesedno životarijo.
Na profilu Humanitarček na družbenem omrežju Facebook (TUKAJ) so objavili prestresljivo zgodno 78-letnega Mirka (TUKAJ). Mirko je bil gozdni delavec. Celo življenje je garal, imel žulje, danes ob 420 evrov pokojnine zbira dračje, da se ogreje, kupuje izdelke s pretečenim rokom, da ni lačen.
To je njegova zgodba. Objavljamo jo nelektorirano.
»Sem Mirko. Po poklicu sem bil gozdni delavec. Vse življenje sem veliko delal. Prijatelji so rekli “Mirči, a zbiraš žulje”. Zdaj, pri 78 pa bolj zbiram dračje za kurjavo, pa jeseni kake gobe. Ne morem vec podirat v goši.
Veliko sem delal. Takrat so bili se casi, ko se je placevalo na roko. Zdaj pa je penzija kot je. Premalo za zivet, za umret pa se manj. Žene nimam. Prevec sem delal pa za deklice nisem mel casa. Na stara leta pa – katera me bo pa vzela, ce sem ze napol tam preko, pa se revma me lovi.
Zdaj zivim z Arijem (osterel nemski ovcar op.p) v tej stari bajti, sredi gozda, velika je. Vcasih smo v njej ziveli vsi gozdni delavci. Ampak v zgornje nadstropje ne hodim, ker so štenge res slabe in sem samo v eno sobici. Grejem se na mali gaspercek. Pozimi ko je mrzlo pa dovolim, da Ari spi zraven mene, da se grejeva. Za jest ne rabim veliko. Pojem manj kot Ari. Oba sva bolj “šlang”.
Enkrat na mesec sem sel v vas, ce sem bil pri zdravju. Do vasi imam kako uro. Pa saj niti nimam, da si kaj kupim. Najcenje je kaka hrana, ki ji potece rok.
Enkrat mi je postar razlagal o varstvenem dodatku. Da ti doplacajo vsaj malo vec za zivet.
Pa sem sel na upravno enoto. Ob 7 sem sel od doma, da sem bil tam ob 9. Oni mi niso znali povedat. Menda moram dat papirje na socialni, so rekli. Samo njih moras prej poklicat. Sem poskusil iz poste, pa so mi rekli da naj sprintam liste iz interneta. Jaz pa sem jim razlagal, da sem ze doli, v mestu in da doma nimam mobitela. Nic nisem resil. Ta dodatek je ocitno samo za dovolj bogate, da imajo za printanje doma in ta internet. Pa saj, 420e ni tako zelo malo. Ariju vedno recem, da imava zdravo zivljenje in da hujsava. To je zdaj moderno.«
Društvo Humanitarček je ob zgodbi zapisalo:
»Za Mirka nas je obvestil poštar. Sedaj mu pomagamo s hrano in tudi VD ima. Celo zredil se je nekoliko, z Arijem pa se jima je za druzbo pridruzila se mucka Mimi in njen sinko Momo, ki sta bila odvrzena. Mirko je prav prerojen s svojo novo druzinico. Za #projektVida za paketke izdeluje lesene piscalke. Ampak koliko je se taksnih Mirkov? Njihov glas smo mi.«
Prvotno objavljeno na demokracija.si .
