Poslansko delo in posledično delo Državnega zbora (DZ) sem vedno jemal več kot resno. Konec koncev je tako, da poslanci DZ sprejemajo zakone, kar je njihova osnovna naloga, zakoni pa tako ali drugače določajo naš vsakdan. Tudi zato težko sprejemam trditve tistih, ki pogosto rečejo, da poslanci »mlatijo prazno slamo«, pomeni da počnejo popolnoma nekoristne stvari.
Toda ob eni zadnjih sej DZ, na kateri so poslanci obravnavali poročilo preiskovalne komisije, ki proučuje domnevno vplivanje politikov na delo policije in jo vodi poslanec Gibanja svoboda (GS) Aleš Rezar, moram biti ob oceni, da so poslanci »mlatili prazno slamo«, preprosto tiho, ker je to čista resnica. Poslanci DZ, torej lahko tudi »mlatijo prazno slamo«, kot pravi ljudski pregovor tistim, ki počno nekoristne stvari. Za tako mojo trditev obstaja več razlogov.
Prvi razlog je seveda ta, da je Aleš Rezar (GS), v poročilu zapisal, da njegov šef Robert Golob, ni vplival na datum aretacije ruskih vohunov. Ta njegova ugotovitev seveda nima nobene realne osnove in za njo ni nobenega dokaza, saj svojega šefa ni povabil niti na pogovor, kaj šele, da bi ga resno zaslišal o tem.
Drugi razlog je ta, da je na Rezarjev predlog DZ sklenil, da je potrebno podati kazensko ovadbo zoper Boštjana Lindava, nekdanjega šefa policije in Tatjano Bobnar, nekdanjo notranjo ministrico, ker naj bi krivo pričala, da je Robert Golob vplival na datum aretacije ruskih vohunov. Tak sklep DZ je seveda popolnoma nepotreben, saj je zakon jasen vsakdo, ki meni, da je kdorkoli storil kaznivo dejanje, kar krivo pričanje je, lahko in mora to naznaniti tožilstvu oziroma policiji, sklep DZ za to sploh ni potreben in dejansko predstavlja »mlatenje prazne slame«.
Malo pa je takih storilcev kaznivih dejanj, ki bi sami sebe ovadili policiji ali tožilstvu, češ da so storili kaznivo dejanje. Aleš Rezar (GS) je to dejansko naredil. Nekateri, tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, so opozarjali, da poročilo Rezarjeve komisije, ki ji jaz pravim komisija za zaščito lika in dela Roberta Goloba, vsebuje tajne podatke. Razkritje teh pa predstavlja kaznivo dejanje. In prav to je naredil Aleš Rezar. Mirno je trdil, da poročilo res vsebuje nekatere tajne podatke, ki pa po njegovem niso več tajni podatki, ker so o njih že poročali mediji. To pa seveda ne drži. Zakon je jasen katerikoli podatek, ki je označen z oznako tajnosti, ostaja tajen, dokler oznako tajnosti ne umakne oseba, ki je nek podatek označila za tajen podatek. Poročanje v medijih o nekem tajnem podatku, torej na tajnost podatka kot takega nima nobenega vpliva.
Nič čudnega torej ni, da so se očitno že zganili tisti, ki morajo preganjati kazniva dejanja, tudi razkritje tajnih podatkov v poročilu Rezarjeve komisije. Prav bi torej bilo, da Aleš Rezar odgovarja za kaznivo dejanje razkritja tajnih podatkov, kar je očitno tudi storil.
Avtor: dr. Vinko Gorenak
