Karmen Kozmus se je rodila februarja 1985 v Celju. Po končani I. gimnaziji v Celju je nadaljevala študij na Filozofski in Teološki fakulteti v Mariboru, kjer je pridobila naziv profesorica zgodovine in teologije. Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru je kot pripravnica poučevala zgodovino, kasneje se je za krajši čas usmerila v novinarstvo, od leta 2014 pa je zaposlena kot lokalna asistentka pri evropski poslanki Patriciji Šulin. Leta 2014 je bila na listi Slovenske demokratske stranke tudi izvoljena v Mestni svet Mestne občine Celje.
Gospa Kozmus, v mestnem svetu Mestne občine Celje ste med bolj aktivnimi svetniki. Na vas se obračajo občani in občanke, njihove pobude in vprašanja pa redno izpostavljate na sejah.
Trudim se, da izpostavim čim več problemov s katerimi se soočajo Celjani in Celjanke in, da v svojih pobudah zajamem težave vseh generacij. Striktno se tudi držim načela, da morajo biti odločitve vseh funkcionarjev v dobrobit ljudi.
Čeprav je Celje med razvitejšimi občinami, se tudi v Celju soočate s težavami. Kaj je tisto kar hromi razvoj knežjega mesta kot radi svoje mesto poimenujete Celjani in Celjanke?
V Celju prav gotovo primanjkuje delovnih mest, stanovanj za mlade, plače in pokojnine pa niso usklajene. Nujni so tudi konkretnejši ukrepi na področju varstva okolja in zmanjšanje nevarnih snovi v okolju. Velik potencial za gospodarski razvoj pa se skriva v turizmu. Celje ima številne naravne danosti, žal pa je še vedno premalo vlaganj v kulturno dediščino. Prav na februarski seji mestnega sveta sem svetnike in svetnice opomnila, da je kulturna dediščina steber naše identitete. V Celju z okolico primanjkuje tudi kvalitetnih in varnih kolesarskih poti, veliko manevrskega prostora pa se nahaja še v razvoju podjetništva in na področju kmetijstva. Prepogosto se pozablja, da h kvalitetnejšemu življenju pripomore tudi več lokalno pridelane hrane na trgovinskih policah. Je pa potrebno kmetije davčno razbremeniti, debirokratizirati in poenostaviti poslovanje in trženje.
Rešitve so torej v gospodarski rasti?
Rešitve so v korenitih spremembah in ne v praznih obljubah. Gospodarska rast je mogoča, na politiki pa je, da ustvari pogoje za gospodarsko rast. Tako se bodo ustvarili tudi pogoji za odpiranje novih delovnih mest. Manj birokracije in ugodnejša davčna politika pa bi pospešili razvoj podjetništva. Dobro bi bilo tudi, če bi šolski sistem dejansko prilagodili potrebam na trgu dela. Tako mladim ne bi bilo potrebno odhajati v tujino. Žal trenutna oblast ne preprečuje bega možganov. Nasprotno: v zadnjem obdobju se je število mladih, ki so odšli v tujino še povečalo.
Kako ocenjujete delo trenutne Vlade Republike Slovenije?
Vlada RS je tista, ki je odgovorna za stanje v katerem se je znašla Slovenija. Ker potrebni ukrepi niso bili sprejeti, čutimo posledice vsi davkoplačevalci. Tudi od tako opevane etike in morale ni ostalo nič. Si bomo pa to obdobje zapomnili po umetno ustvarjenih aferah, korupciji v zdravstvu in v vse daljših čakalnih vrstah, pranju denarja v NLB, itd.
Dotakniva se še sanacije Celjske kotline. Kako ocenjujete predlog zakona, ki ga je v DZ RS vložila poslanka iz vrst SMC?
K sanaciji Celjske kotline je potrebno pristopiti tako na lokalni kot na državni ravni. Obenem se moramo zavzeti tudi za ukrepe, ki bodo zmanjšali tveganje za zdravje ljudi. Pri predlogu zakona pa je zaskrbljujoče dejstvo, da se Vlada RS in koalicija ne moreta poenotiti ali je zakon potreben ali ni, na osnovi razprave v državnem zboru pa sem se vprašala, ali gre pri predlogu zakona za sanacijo Celjske kotline ali za osebno promocijo predlagateljice zakona.
Preidiva še na področje mladinske politike. Kako ocenjujete aktivnost med mladimi v politiki?
Mladi se morajo aktivirati in opozoriti nase in na svoje težave. Sama sem se včlanila v Slovensko demokratsko stranko, ker želim njen program aktivno sooblikovati in izvajati, vrednote na katerih temelji delovanje stranke pa širiti med ljudmi. Sprva sem se aktivno vključila v Slovensko demokratsko mladino, prvo na lokalni ravni, kjer sem bila tudi predsednica Mestnega odbora Slovenske demokratske mladine Celje, kasneje pa tudi na nacionalni ravni, kjer sem bila članica Izvršilnega odbora Slovenske demokratske mladine.
Trenutno ste aktivna v Mestnem odboru Slovenske demokratske stranke Celje?
Res je. V MO SDS Celje zasedam mesto podpredsednice.
V politiki ste aktivna že nekaj let. Kako ocenjujete zavedanje državljanov o pomenu volilne pravice?
Žalosti me, da skoraj polovica volilnih upravičencev prepušča odločitev drugim, s tem, ko ne odidejo na volišče. Ljudje morajo spoznati, da vsak glas šteje enako in, da imajo priložnost izbrati dobro. Od njih samih pa je odvisno ali bodo šli na volišče in izbrali stranko s programom in tradicijo ali bodo ponovno volili »čez noč« nastale stranke. Sama jemljem svojo volilno pravico zelo resno in z vso odgovornostjo, saj volivci s svojim glasom dejansko sooblikujemo prihodnost vseh nas.
V vaših odgovorih je moč zaznati ljubezen do domovine. Imam prav?
Ljubezen do domovine mi je bila privzgojena s strani staršev in se z leti še krepi. Imam tudi globoko spoštovanje do osamosvojiteljev, katerim se lahko zahvalimo, da lahko našo domovino poimenujemo tudi naša država. V ponos mi je, da sem hči človeka, ki se je boril za Slovenijo. Ljubezen do domovine je tudi razlog, da si želim, da Slovenijo vodijo tisti, ki jo imajo v srcu, tisti, ki živijo vrednote slovenske osamosvojitve. In to je Slovenska demokratska stranka.
Smo Slovenke in Slovenci dovolj domoljubni?
Mislim, da je v slovenski družbi premalo domoljubja in narodnega ponosa. Pogrešam tudi več razobešenih zastav ob praznikih. Nedolgo nazaj sem občinsko upravo opozorila, da so mnoge zastave na območju Mestne občine Celje uničene. Predlagala sem, da se vse dotrajane zastave zamenja z novimi. Zastava je državni simbol in mora plapolati v vsej svoji veličini in s ponosom.
Katere pa so tiste vrednote, po katerih živite vaše življenje?
Starša sta me vzgojila v pošteno, odgovorno in zanesljivo osebo, privzgojila pa sta mi tudi delovne navade. Sem vztrajna, odkrita in natančna. Pri ljudeh imam rada samoiniciativnost, marljivost in zmožnost samokritike in se s temi značilnostmi se ponašam tudi sama.
Kako gledate na svojo dosedanjo pot?
Tudi prepreke so čez čas nekaj pozitivnega, saj prav preizkušnje pripomorejo k temu, da si vedno boljši. Za svojimi odločitvami stojim in na svojo pot gledam s ponosom.
Ali kot mlada, ambiciozna ženska pogosto naletite na predsodke glede udejstvovanja v politiki?
K sreči še nisem imela slabih izkušenj zaradi spola. Moški me smatrajo za enakopravno, temu primerne so tudi moje zadolžitve. Prepričana sem, da je uspeh odvisen od vloženega dela in ne od mojega spola, starosti ali videza. Tako sem bila tudi vzgojena.
Vam pri vseh teh aktivnostih ostane kaj prostega časa?
Količina prostega časa je odvisna od porazdelitve časa oziroma od osebnih prioritet in od organizacije. Prosti čas najraje preživim v družbi partnerja, skoraj leto dni star nečak pa poskrbi, da so prosti trenutki aktivni in ne ležerni. Potrebno pa si je vzeti tudi čas zase. Rada imam dokumentarne filme in knjige z zgodovinsko tematiko. Rada se odpravim na slovensko obalo, poletni dopust pa izkoristim za raziskovanje evropskih prestolnic. Sonce, lepa narava, okusna hrana in dobra družba so garant za kvaliteten in zanimiv oddih.
Že imate izbrano letošnjo poletno destinacijo?
S partnerjem se še odločava, definitivno pa si bova privoščila tudi kakšen podaljšan vikend na slovenski obali, najverjetneje v Piranu, kamor rada zahajam že od otroštva dalje.
Zahvaljujem se vam za podane odgovore in vam želim veliko uspeha, tako na poslovni poti kot tudi v zasebnem življenju.
M.I.
