»Imam diplomo in vem, kje je, če želite vam jo jutri ali pa še danes pošljem«, je v intervjuju z Igorjem Pirkovičem povedal nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Jan Zobec eno od težav Vrhovnega sodišča vidi v Službi za odnose z javnosti, saj se ta velikokrat spušča v politično debato, kar se po njegovih besedah ne spodobi. Žal mu je, da vrhovni sodniki o tem molčijo, ampak bi morali v takšnih potezah službi jasno povedati, da to ni njihovo delo. Po besedah Zobca ima Vrhovno sodišče v tem trenutku zelo nizek ugled v javnosti, ampak za to je krivo samo.
Sogovornika sta se dotaknila tudi pritiskov na novinarja Luko Perša. Zobec je prepričan, da tišina nakazuje na pristranskost medije med drugim tudi RTV Slovenija. V takšnih primerih bi morali odreagirati ravno novinarji, saj je nadzor oblasti delo novinarjev, v kar sodijo tudi vprašanja o izobrazbi.
»Poslanec črpa iz volje ljudstva, tam je njegovi legitimnost, ne v izobrazbi. Poslanec je lahko človek tudi brez izobrazbe. Pri sodnikih je drugače, saj nimamo demokratičnega mandata. Mi svojo legitimnost gradimo na znanju, visoki strokovnosti, integriteti in neodvisnosti«, je v pogovoru poudaril Jan Zobec ter dodal, da se znanje in strokovnost dokazujeta z diplomo.
Zaradi zadnjih dogodkov glede sojenja v zadevi balkanski bojevnik« je Pirkoviča zanimalo, kako predsednik Vrhovnega sodišča sestavi komisijo in določi poročevalca. Po besedah Zobca je v Ustavi RS zapisana pravica do naravnega sodnika, kar pomeni, da sodnika ne izbira človeška volja, ampak naključje. To imajo v praksi uvedene države, ki so imele izkušnje s totalitarnimi režimi. Kljub vsemu imajo sodniki na Vrhovnem sodišču narejen letni razpored senatov in tega določa predsednik sodišča. Po besedah Zobca je to sprejela novela Zakona o sodiščih iz leta 2012 in gre v tem primeru po njegovem prepričanju za protiustavno določbo.
Jan Zobec se je dotaknil tudi sodb vezanih na epidemijo in prikazal kako neskladna so naša sodišča. Na primeru Ustavnega sodišča je povedal, da so obrazložili ukrepe kot neustavne, ker naj bi Zakon o nalezljivih boleznih pristojnosti izvršilne veje oblasti določal preveč na široko. V primeru sodbe Vrhovnega sodišča o nošenju mask, pa so sodniki podali mnenje, da je zadeva zastavljena preveč ozko.
Igor Pirkovič je prepričan, da se iz Slovenije glede vladavine prava zadev izvažajo zelo selektivno, pri tem se namreč pozablja na zadeve Novič, Radonjić. Zobec je ob tem dodal da prof. dr. Matej Avbelj in prof. dr. Mateja Letnarja v monografiji Vpliv evropskih institucij na vladavino prava v Sloveniji, v kateri avtorja z znanstveno metodo razčlenita po posameznih sistemih vladavino prava v Sloveniji. V kolikor si človek želi ustvariti vtis o vladavini prava v Sloveniji, si mora človek prebrati tudi knjigo Rada Pezdirja Vzporedni mehanizem globoke države.
V Sloveniji je težava tudi pravna simetrija, saj imamo na eni strani žrtve sodnih zmot (Novič, Kangler, Patria), na drugi strani pa so nekatere sporne odločitve…, kot so razni športni objekti. Zobec je pri tem še izpostavil, da je denimo zadeva Patria imela grozljiv vpliv na stanje demokracije, imel je vpliv na volitve v Sloveniji ter je celo ogrozil legitimnost vsaj enih volitev, je prepričan Zobec.
Uredništvo
