Evropska komisija je prižgala zeleno luč slovenskemu načrtu za odpornost in okrevanje. S tem sporočilom sta na četrtkovo srečanje s slovensko vlado prispela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in kolegij evropskih komisarjev, ki se je srečal s slovensko vlado – ta je namreč s 1. julijem 2021 drugič prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije.
Predsednik vlade pozdravil pristop EU k upravljanju epidemije
Ob koncu delovnega obiska se je predsednik vlade Janez Janša na novinarski konferenci zahvalil Evropski komisiji in predsednici Von der Leyen osebno za hitro ter učinkovito delo med epidemijo. Poudaril je, kako izjemno pomembno je, da EU vprašanje okrevanja po epidemiji veže na vprašanje zelenega in digitalnega prehoda, saj s tem pravilnim strateškim pristopom Komisija zagotavlja, da zaradi epidemije ostaja Evropa konkurenčna na svetovni ravni.
Odpornost, okrevanje, strateška avtonomija EU so del naših prioritet naslednjega pol leta, je dejal predsednik vlade ter se zahvalil Portugalski in Nemčiji za opravljeno delo v okviru skupnega programa v minulem letu. Kot enega skupnih izzivov je omenil tudi Konferenco o prihodnosti Evrope in zagotovil, da se bo Slovenija trudila za odkrito in vključujočo razpravo ne samo med evropskimi institucijami, nacionalnimi vladami, ampak tudi med regijami, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in državljani.
Predsednica Von der Leyen: Na vsakem koraku lahko računate na mojo podporo
»Slovenija prevzema predsedovanje Svetu EU na točki preloma,« pa je uvodoma dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, »ko prehajamo iz kriznega delovanja v dolgoročno vizijo.« Cepljenje po njenih besedah dobro poteka, EU se previdno odpira. Osrednji navdih okrevanja bo, kot je poudarila predsednica EK, program NextGenerationEU – in dodala je, da računa na podporo predsedujoče Slovenije pri potrjevanju čim več NOO še pred poletnimi počitnicami, da bodo države članice čim prej dobile potrebna sredstva. »Ob zagonu NextGenerationEU na terenu bo treba postaviti temelje za prihodnjo blaginjo Evrope in pri tem lahko na vsakem koraku računate na mojo podporo in podporo celotnega kolegija komisarjev,« je dejala predsednica EK.
V kontekstu okrevanja EU je omenila tudi vlogo predsedujoče države pri upravljanju dosjeja vladavine prava – še ta mesec naj bi namreč bilo objavljeno naslednje poročilo o spoštovanju vladavine prava v državah članicah. Poudarila je, da je ravno v času okrevanja še toliko bolj pomembno zaupanje v institucije, v neodvisne in učinkovite pravosodne sisteme, pa tudi zaupanje v svobodne, neodvisne in ustrezno financirane medije.
»Zaupati moramo v to, da bosta enakost in raznolikost vedno spoštovana in da se pravila pravne države in EU vedno spoštujejo,« je poudarila predsednica Evropske komisije in dodala, da pomeni vodenje političnega dialoga spoštovanje vseh demokratičnih političnih strani, vloga Slovenije kot predsedujoče države pa bo pri tem odločilna.
Predsednica EK je na novinarski konferenci tudi dejala, da si EU prizadeva doseči napredek v širitvenem procesu tudi z uradnim začetkom pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, ter podprla izvedbo vrha EU – Zahodni Balkan med slovenskim predsedovanjem.
Okrevanje in prihodnost Evropske unije v središču razprav na srečanjih ministrov s komisarji
V dopoldanskem delu dogodka so bila srečanja ministrov slovenske vlade s kolegijem komisarjev po posameznih vsebinskih področjih: evropski zeleni dogovor, digitalna preobrazba, okrevanje in odpornost, zunanje zadeve, migracije, vladavina prava in konferenca o prihodnosti Evrope.
Izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost prioriteta slovenskega predsedovanja
Okrevanje in odpornost Evropske unije sta v tem trenutku ključnega pomena, zato je odločitev za ustanovitev sklada NextGenerationEU zgodovinski trenutek za Evropsko unijo, hkrati pa je tudi odraz solidarnosti in dobrega sodelovanja med državami članicami in Evropsko komisijo, je bilo poudarjeno v razpravi. Pri tem so ključnega pomena načrti držav članic za okrevanje in odpornost, zato se bo slovensko predsedstvo zavzemalo za njihovo čimprejšnjo potrditev in začetek izvajanja, ki mora biti učinkovito, da bo pripomoglo k izboljšanju odpornosti EU kot celote in tudi posameznih držav članic.
Zeleni dogovor in digitalni prehod za boljšo konkurenčnost in inovativnosti EU
Okrevanje bo osredotočeno na zagotavljanje zelenega in digitalnega prehoda ter bo tako prispevalo k boljši konkurenčnosti in inovativnosti EU.
Prednostne vsebine slovenskega predsedovanja na področju okolja in podnebnih sprememb pravzaprav pomenijo izvajanje evropskega zelenega dogovora. Slovenija si bo v naslednjih šestih mesecih prizadevala za hitro in ambiciozno izvajanje agende zelenega dogovora (krepitev podnebnih ciljev, biotska raznovrstnost, razogljičenje energetike in prometa, zelenitev kmetijske politike). Današnja razprava med ministri slovenske vlade in evropskimi komisarji je bila povezana z vodenjem razprave o svežnju, poimenovanem »Fit for 55«, ki je ena osrednjih tem slovenskega predsedstva. Posebno pozornost bomo namenili tudi mednarodnim podnebnim pogajanjem: Slovenija bo vložila vse napore v pripravo ambicioznega pogajalskega mandata EU za čimbolj uspešen rezultat konference.
Na področju digitalizacije bosta ključna reforma za digitalno tranzicijo in digitalni sveženj. Predsedujoča Slovenija bo podprla razvoj, ki bo Evropski uniji zagotavljal večjo digitalno avtonomijo in hitrejše zmanjševanje zaostanka za vodilnimi v svetu. Eno glavnih vprašanj, ki jih mora razrešiti digitalizacija, je krepitev zaupanja pri potrošnikih, treba pa je zagotoviti tudi ustrezni pravni okvir, ki bo izzivom digitalizacije in umetne inteligence sledil tudi na področju varnosti proizvodov. Glede tega se bodo pogajanja v Svetu tudi pod slovenskim predsedovanjem intenzivno nadaljevala. »Kar ni dovoljeno v realnem življenju, naj ne bo dovoljeno tudi na spletu,« je skupno vodilo pri obravnavanju večplastnih vprašanj digitalizacije. Pomembna naloga slovenskega predsedovanja bo tudi krepitev odpornosti in učinkovitega odzivanja na velike kibernetske napade in krize, vključno z boljšim vključevanjem kibernetskega vidika v celostno krizno odzivanje.
Upravljanje z migracijami, krepitev schengenskega prostora, vladavina prava
Del razprave je bil namenjen tudi prednostnim nalogam slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju notranjih zadev. V ospredju bosta celostno upravljanje migracij, kjer želi Slovenija doseči kar največji napredek pri pogajanju o paktu o migracijah in azilu, ter krepitev schengenskega prostora. Slovenija si bo prizadevala za polno delujoče in odporno schengensko območje ter za čimprejšnji dogovor o novi uredbi za vzpostavitev in delovanje schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma.
Vir: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Vlada RS
