“Politična, ekonomska in družbena situacija v Sloveniji je nevzdržna,” je zapisal uredniški kolektiv “ljudske skupščine”, ki je na petkovih protestih grozila tudi s smrtjo, o čemer smo že pisali v prvem delu. V tokratnem prispevku smo se osredotočili na zahteve Ljudske skupščine, ki se delno nanašajo na področje gospodarstva, trajnostnega razvoja in okoljske ozaveščenosti, medijske svobode in omejevanja sovražnega govora ter kulture. Čeprav je v določenih medijih premalo povedanega, se v velikem številu zahtev ukrepi že izvajajo, medtem ko drugi slonijo na dolgotrajnem razvoju družbe kot celote. Vsekakor pa levičarskim aktivistom nikakor ni po pogodu, da bi o stvareh poročali objektivno in skušali izpostaviti vse tisto, kar je storila vlada za boljšo prihodnost.
Spomnimo, ljudska skupščina je nastala po pričetku kolesarskih protestov, ko je nastopila Janševa vlada v boju z epidemijo. V tako imenovanem časopisu je zaslediti težnje po spremembah o problematikah, ki pa v Sloveniji obstajajo že trideset let. Medtem ko so samo slučajno te problematike postale nevzdržne v času epidemije in nastopa desne vlade, Ljudska skupščina meni, da je prišel čas za radikalne spremembe, v njihovi zahtevi pa je prav tako odstop vlade. Protestniki očitno menijo, da bodo tisti, ki so te proteste financirali in podprli, dejansko tem zahtevam tudi ugodili, vendar zgodovina priča drugače. Njihov manifest pa hkrati priča, kako se družba nevarno radikalizira, o čemer smo že pisali v prejšnjem prispevku.
V prejšnjem delu smo se dotaknili v večji meri delavskih in socialnih pravic ter gospodarstva. V tokratnem prispevku se bomo dotaknili zahtev, ki pritičejo še deloma gospodarstvu, okolju, podnebju in odrasti. V nadaljevanju pa bomo prav tako pregledali tematiko, ki se navezuje na medijsko svobodo, sovražni govor in kulturo.
Foto: Nova24TV
V prvem delu se tako v prvi vrsti navezujemo na tematiko okolja, podnebja in tako imenovane odrasti. Trajnostna odrast se opredeljuje kot krčenje proizvodnje in potrošnje, ki poveča blagostanje človeka in izboljša ekološke pogoje ter enakost na planetu. Po eni strani, ko beremo zahteve ljudske skupščine lahko zasledimo, da je ta odločno proti razprodaji državnega premoženja (medtem ko so se v preteklosti podjetja morala prodati, saj so bila kapitalsko še z vplivom prejšnjega sistema popolnoma počrpana), če pa se navežemo na tematiko iz prejšnjega članka, lahko zasledimo, da si želijo boljših pogojev za delavce, medtem ko potrebujemo delovno aktivne prebivalce za zagotavljanje socialnih pravic. Vsekakor je pomembno, da se gospodarstvo razvija trajnostno, a pri tem je potrebno pojem odrasti razumeti v kontekstu zaposlenosti in zagotavljanju blaginje. Razvoj vsekakor nosi tirnice v tej smeri, vendar je potrebno upoštevati, da je razvoj terciarnih poklicev pri tem najbolj učinkovit, kar so v osnovi delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
Avtorica Sara Rančigaj, več lahko preberete tukaj.
