Sodnika Zvjezdana Radonjića so ovadili zaradi suma, da naj bi ostalim sodnikom neutemeljeno očital, da so podkupljivi. Radonjić je ob tem izrazil prepričanje, da je preiskava nesmiselna, ob tem pa navedel, da mora biti za krivo ovadbo dejanje izvedeno naklepno. Obenem je še prepričan, da je podal podatke, ki so verodostojni. Vrhovno sodišče pa je ob tem poudarilo, da se od sodnikov zahteva “moralno integriteto in etično ravnanje”. To pa ni prvi primer preganjanja resnicoljubnega Radonjića, ampak gre zgolj za nadaljevanje njegove kalvarije. Spomnimo se na pogrom, ki ga je bil deležen, ker je Milka Noviča upravičeno spoznal za nedolžnega.
Zaradi suma krive ovadbe je ovadbo zoper sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani Zvjezdana Radonjića vložil eden od tistih, ki so bili oškodovani v primeru, ki se nanaša na podkupovanje na višjem sodišču v Ljubljani. Že omenjeni sodnik je februarja 2018 “podal ovadbo o primeru domnevnega podkupovanja na višjem sodišču, še sedem drugih primerov, ki so jih obravnavali višji sodniki, pa je bilo po njegovem mnenju prav tako sumljivih.” Specializirano državno tožilstvo je ovadbo sodnika Radonjića sicer zavrglo, poroča 24ur.
Ob tem je še navedeno, da naj bi Radonjić svojim kolegom, ki delajo na višjem sodišču, neupravičeno namenil očitke, da so podkupljivi ter navedel njihovo domnevno prakso pogostega razveljavljanja sodb, ki se nanašajo na muslimane in Albance, medtem ko naj bi obsodbe Slovencev potrjevali. Že omenjeni sodnik sicer zanika očitke, da gre za krivo ovadbo ter stoji za trditvami, ki jih je podal. Ob tem je še posebej poudaril, da ni navajal lažnih obtožb ob hkratnem zavedanju, da so lažne, ampak je policiji izročil podatke, s katerimi naj bi bil seznanjen. “Imajo material osmih sodb, ki so bile na prvi stopnji obsodilne, na drugi so bile razveljavljene. V vseh primerih so bili pritožniki prebivalci BiH ali Kosova, kar nakazuje na stabilen modus operandi, saj ta populacija praviloma hitro zapusti državo in ni nagnjena razkrivanju podkupovanj, vedoč, da je to nevarno, saj podkupljeni udarijo nazaj z ovadbami, kot v tem primeru.”
Radonjić je obenem še prepričan, da “da so za naznanitev kaznivega dejanja podkupovanja obstajali več kot dovolj jasni indično sklenjeni dokazi, ki pa jih policiji “ni uspelo dokazati zaradi zarote molka, pogojene s strahom pred nedotakljivim ter z lastno vpletenostjo v nudenje podkupnin”.“ Po Radonjićevem prepričanju gre za eno najtežje dokazljivih kaznivih dejanj, ki se jih načeloma lahko dokaže le v primeru, da “serije kombiniranih tajnih ukrepov,” je še pojasnil. Toda večino izmed njih mora odrediti preiskovalni sodnik, zato policija ne more zagotoviti, da je njihovo izvajanje tajno.
Sodnika Radonjića so preganjali že po tem, ko je Noviča upravičeno spoznal za nedolžnega
Policiji je ob tem še pojasnil, da “gre za indične dokaze, ker materialno pravnih ni, pri tem pa ni zavajal ali lažnivo ovajal.” Poleg tega je še dodal, da je dolžnost sodnikov, da policiji sporočajo vsa spoznanja do katerih pridejo in vse podatke, ne pa dokazov. “Za krivo ovadbo kazenski zakonik predvideva kazen zapora do dveh let, če to dejanje stori uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, pa je predvidena zaporna kazen do treh let.” Ob tem so s sodnega sveta sporočili, da zaenkrat še niso bili seznanjeni s postopkom, ki je bil sprožen proti sodniku Radonjiću. Trditve Radonjića sicer presoja komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu.
V resnici gre pri vsem skupaj le za nadaljevanje kalvarije sodnika Radonjića zaradi njegove privrženosti resnici. Spomnimo se na pogrom, ki ga je bil deležen, ker je Milka Noviča upravičeno spoznal za nedolžnega: “Pri lastnem primeru sem opazoval, kako mi je levica uničevala življenje eno leto, da bi zaščitila svoje kadre, desnica pa je tista, ki se mi je postavila v bran.” Poudaril je, da se je s tem desnica postavila na pravo stran. “Postavili so na stran opcije, ki se je poskusila zoperstaviti stanju, ki je splošno gledano za vsako družbo in državo manj sprejemljiv.” Radonjić, ki je javnosti postal znan potem, ko je pogumno razkril, kako so nanj pritiskali z vodstva sodišča in tožilstva, da mora Noviča obvezno obsoditi umora.
Avtor Domen Mezeg, članek je bil prvotno objavljen tukaj.