Ko se je izvedelo, da je Slovenija izgubila tožbo na Sodišču Evropske unije glede zaščite imena teran, je postalo jasno, da slovenski vinarji ne bodo imeli več ekskluzivne pravice do uporabe imena teran, saj bodo le tega lahko uporabljali na Hrvaškem pri trženju svoje znamke Vina Istre. Za komentar okrog izida sodbe, ki predstavlja politično zaušnico Židanu in njegovi ekipi na račun neodgovornega dela, smo povprašali Verico Trstenjak, nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu in sodnico na Splošnem sodišču Evropske unije, ki je med drugim pojasnila, da se bo sedaj lahko hrvaško vino z oznako teran prodajalo tudi v Sloveniji.
“Forma Splošnega sodišča EU je za Slovenijo obvezujoča”, poudarja Trstenjakova in ob tem poudarja, da je sicer možna še pritožba na sodišče EU, kot najvišje sodišče v Evropski uniji. “Menim, da so bile napake Slovenije narejene že takrat, ko je Hrvaška zahtevala zaščito terana in verjetno bi se takrat s spretnimi pogajanji lahko tej tožbi izognili.”
Slovenija bi morala že pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo urediti določene zadeve
Kot že večkrat prej je Trstenjakova poudarila, da bi morala Slovenija že pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo urediti določene zadeve in sicer ne le meje na morju, ampak tudi druge sporne zadeve. “Tukaj lahko vedno znova pogledamo primer Grčije v zvezi z Makedonijo v smislu, kakšne pogoje ji postavlja za članstvo v mednarodnih organizacijah.”
Rezultat sodbe je po besedah Trstenjakove takšen kot je. “Hrvaška lahko tako uporablja oznako teran, vendar velja poudariti, da to pomeni, da se bo hrvaško vino z oznako teran pod temi pogoji, ki so v EU uredbi, lahko prodajalo tudi v Sloveniji, ne le na Hrvaškem, kot nekateri navajajo. V Evropski uniji namreč velja prosti pretok blaga, zato se blago, ki je v eni državi zakonito na trgu in to je v tem primeru teran, lahko prodaja po vsej Evropski uniji.”
Zaradi slabega pogajanja izgubili tudi vino tokaj
“Ali je bila tožba smiselna, to pa vedo le tisti, ki so imeli vpogled v celotno dokumentacijo, tako na pristojnem ministrstvu, kot pri Evropski komisiji,” je izpostavila in poudarila, da nedvomno gre za odločitev, ki ima sedaj finančne posledice, kar se tiče stroškov postopka, kot za pridelovalce grozdja in seveda vina teran. Ob tem je Trstenjakova spomnila na še en poraz Slovenije v primeru vina tokaj, ki smo ga izgubili na račun slabega pogajanja. “Takrat je dr. Janez Potočnik vodil pred pristopna pogajanja. Madžarska je vino registrirala, mi pa smo to spregledali,” je kritično izpostavila Trstenjakova in dodala, da na tem primeru študentom predava, kako se država ne sme pogajati.
Tudi, ko nekaj zaščitimo, je potrebna pozornost
Spomnimo na spor Slovenije in Hrvaške v primeru kranjske klobase, ki se je končal tako, da je bila leta 2014 sprejeta odločitev, da lahko Hrvaška naslednjih 15 let še naprej proizvaja in prodaja klobase pod tem imenom, nato pa se mora domisliti novega imena. Kljub temu, da je slovenska javnost na ta kompromis gledala kot na poraz, je tedanja oblast na odločitev gledala z odobravanjem, podobno kot sedaj v primeru vina teran.
“To kar Židan govori, da je bila v primeru kranjske klobase druga situacija, ker smo mi imeli kranjsko klobaso že zaščiteno, sploh ni res. Vse kar imamo zaščiteno, moramo paziti, da si kdo drug ne bo dal isto zaščititi. Na primer potico, prleško tünko.” Po besedah Trstenjakove ne moremo reči: “Mi imamo to zaščiteno, sedaj pa me ne zanima, kaj drugi delajo“. Če zaščitiš, moraš ravno tako paziti, da si drugi ne zaščitijo istega. “Komisija mora preverjati, da ni isto, ne more pa kar sama vedeti, povedati ji mora država članica.” Trstenjakova je zaključila da, je bila v primeru izgube tožbe, vidna napaka na strani ekipe Židana.
Avtorica Nina Žoher, članek je bil prvotno objavljen tukaj.
