Slovenija se je žal znažla na 1. mestu po presežni umrljivosti v EU, za nameček pa se sooča še z največjo zdravniškos tavko v zgodovini. Prav tako se država sooča z izredno neugodn demografsko sliko, zato v SDS od vlade zahtevajo, da predstavi ukrepe za zmanjšanje števila presežne umrljivosti.
Kot v sklicu seje podarjajo v SDS je Slovenija po starosti prebivalstva glede na povprečno starost prebivalstva ena izmed najstarejših držav na svetu. Japonska na lestvici prednjači s povprečno starostjo 48,6 let, sledita ji Nemčija s povprečno starostjo 47,8 let in Italija s povprečno starostjo 46,5 let, Slovenija pa se uvršča na 4. mesto s povprečno starostjo 44,9 let. Zadnja vlada pod vodstvom Janeza Janše je ustanovila Urad za demografijo, ki se je primarno ukvarjal tudi s perečim problemom staranja prebivalstva, a ga je vlada dr. Roberta Goloba ukinila.
Ni pa to edina težava s katero se sooča Slovenija, ampak tudi vse večjimi duševnimi stiskami med mladimi ter poskusi samomorov in samih samomorov. V petih letih si je življenje vzelo za razred otrok oziroma 23 mladoletnih. Poskusov samomora je vse več, lani jih je bilo 569.
“V začetku pandemije COVID-19 so na Eurostatu pričeli z merjenjem presežne umrljivosti. Slednja predstavlja število smrti zaradi vseh vzrokov, izmerjenih v določenem obdobju, nad tistim številom, ki je bil definiran v izhodiščnem obdobju. V tem primeru so kot izhodišče postavili povprečno število smrti, ki so se zgodile vsak mesec v obdobju med letoma 2016 in 2019, torej obdobje, ki ga ni prizadela pandemija COVID-19. Višja kot je vrednost, večje je število dodatnih smrti v primerjavi z izhodiščem, negativni indikator pa meni, da je bilo v posameznem mesecu manj umrlih v primerjavi z izhodiščnim obdobjem. Dne 15. februarja 2024 je Eurostat objavil zadnji podatek glede presežne umrljivosti v državah članicah Evropske unije, in sicer za mesec december 2023. Takrat je presežna umrljivost v Evropski uniji znašala 9,5 %, kar je več kot mesec prej, saj je bila novembra 2023 8,5 %. Ob zadnjih podatkih pa bi morali v Sloveniji nemudoma zazvoniti vsi alarmi ali se prižgati vse rdeče luči,” so ob sklicu zapisali v največji opozicijski stranki.
V nadaljevanju so v SDS postregli še s zaskrbljujočimi podatki na področju presežne umrljivosti: Decembra 2023 se je presežna umrljivost po državah članicah močno razlikovala. Dve državi članici nista zabeležili presežne umrljivosti, to sta Romunija (-13,3 %) in Bolgarija (-7,4 %), med preostalimi 25 državami članicami, ki pa so zabeležile presežne smrti, pa je bila Slovenija na prvem mestu in visoko nad EU povprečjem! Najvišjo presežno umrljivost v decembru so poleg Slovenije (21,3 %) zabeležili še v Avstriji (20,7 %) in Estoniji (20,0 %), sledijo Nemčija (19,3 %), Danska (19,0 %), Nizozemska (18,5 %) in Slovaška (17,1 %). Enako zaskrbljujoči so sicer tudi podatki glede presežne umrljivosti v Sloveniji za celotno leto 2023. Kar osem mesecev smo imeli presežno umrljivost nad povprečjem Evropske unije, in sicer januarja 6,9 %, nato izrazito nad povprečjem maja 8,8 %, junija 11,2 % in julija 10,8 % ter nato ponovno oktobra 8,9 %, novembra 14,3 % in decembra 21,3 %.
Odboru za zdravstvo Poslanska skupina SDS predlaga, da po končani razpravi sprejme naslednja sklepa:
1. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da predloži analizo vzrokov za visoko število presežnih smrti v Sloveniji v letu 2023.
2. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v roku treh mesecev predloži ukrepe, s katerimi bo v prihodnje preprečilo visok odstotek presežne umrljivosti v Sloveniji.
Vir: SDS
