Ponikva 17. september 2020 – V času, ko jesen na kmetijah prinaša plodove trdega dela skozi celo leto, smo tudi v našem uredništvu opravili pogovor z enim od kmetovalcev v naši okolici, gospodom Jožetom Koržetom. Jože Korže je med svojimi ljudmi poznan kot neutrudljiv delavec in politično angažirana oseba, ki postavlja delo in poštenost na prvo mesto življenjskega poslanstva.
Lahko našim bralcem gospod Korže na kratko poveste kdo ste in od kod prihajate ter predvsem nekaj besed o tem kje in kako se je »pričela« vaša življenjska pot?
Živim na Ponikvi, ki je tudi moj rojstni kraj. Profesionalna pot se je začela in končala v železarni Štore. Ob aktivni delovni karieri sem imel tudi politično kariero, ki se je začela na občinski ravni, šest mandatov sem bil občinski svetnik in dva mandata podžupan ter v obdobju od 2008 do 2012 tudi državni svetnik kot predstavnik lokalnih interesov in podpredsednik Komisije za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.
Sedaj sem upokojen in večino časa posvečam delu na manjši kmetiji.
Prosila bi vas, če nam lahko v nekaj stavkih pobliže predstavite tudi vašo doslej prehojeno pot na področju kmetijstva? Našim bralcem bi na tem mestu želela povedati, da smo se za pogovor z gospodom Koržetom odločili, ker se je odločil kandidirati v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), zato nas zanima kako ste povezani vi s kmetijstvom ter kako dolgo?
Kmetijstvo me spremlja od rojstva, saj je bil moj oče lastnik srednje kmetije. Tako sem že mod malih nog pomagal na kmetiji, ki sem jo 1993 tudi prevzel. Še danes jo obdelujem skupaj z ženo in s pomočjo družine.
Dolga leta ste tudi vidni član stranke SDS, prav tako ste bili državni svetnik zato me zanima kdaj je bila v času samostojnosti za vas kot kmetovalca na eni strani in politično aktivnega človeka na drugi strani kmetijska politika za slovenskega kmeta najboljša in najugodnejša?
Menim, da je za slovenskega kmeta ves čas težko. Vseskozi se je moral slovenski kmet boriti za svoj obstoj. V zadnjih letih je pa sploh težko za male in srednje kmetije. Vsak dan jih nekaj preneha s kmetovanjem. Tako počasi slovenske kmetije tudi ugašajo. Problem je tudi kontinuirana kmetijska politika ministrstva, saj se ministri menjajo in s tem tudi pogledi na kmetijstvo. Če je še tako dobra politika kmetijstva pod določenim ministrom, pa se le ta prehitro menja, da bi lahko dobre kmetijske politike in prakse v resnici zaživele.
Katerega ministra za kmetijstvo v času samostojnosti vidite kot »liderja« na kmetijskem področju in zakaj bi se po vašem morala njegova politika nadaljevati oziroma nadgrajevati?
Posebej ne morem izpostaviti katerega ministra kot »liderja«. Kot že rečeno, ministri se prehitro menjujejo, tako, da nobeden ne more za sabo pustiti »močno sled«.
V tem delu najinega pogovora me najprej zanima kaj ste vi kot kmet pričakovali oziroma kakšno podporo ste si želeli od KGZS? Ste bili te podpore tudi deležni?
Cilj zbornice je, da varuje interese kmetijstva in s tem interese slovenskega kmeta. Od Zbornice nikoli nisem pričakoval večje pomoči, mogoče sem je bil delno deležen preko svetovanja. Vsekakor pa je tukaj pomembna posredna vloga in pomoč Zbornice, da se udejanji dobra kmetijska praksa preko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pa ne bom uporabila »obrabljene fraze« kaj obljubljate ampak vas bom raje vprašala kaj so stvari, ki jih bo KGZS ne glede na novo sestavo organov v naslednjem štiri letnem obdobju ponudila slovenskemu kmetu?
Potrebno bo »zagrizniti« mogoče tudi za nekatere v »kislo jabolko« in v že dolgo razpravo o tem, da bi zemljo in gozdove, ki so v lasti države in z njimi upravlja Sklad razdelili kmetom v upravljanje za določeno časovno dobo. Danes smo priča kraji lesa iz državnih gozdov, kar je sramotno za državo. Kmetje znamo upravljati z gozdovi in zemljo, zato je smiseln razmislek o tem, da se delno podeli kmetom v upravljanje določene površine. Potreben je tudi razmislek o novelaciji zakona o lovstvu in gospodarjenju z divjimi živalmi po avstrijskem vzoru. Potrebno je dati pravo vrednost pridelani hrani, ki jo pridela in predela slovenski kmet. V celi verigi od vil do vilic je delež kmeta kot pridelovalca največji, kot dohodkovnega upravičenca pa najmanjši.
Zanima me tudi, če nam poveste na kakšni »relaciji« sta po vašem Ministrstvo za kmetijstvo in KZGS? Kako lahko KZGS oziroma njeni člani in funkcionarji vplivajo na kmetijsko politiko v Sloveniji ter ali je to morda odvisno kdo opravlja kakšno funkcijo?
Zbornica seveda predstavlja interese članstva v zakonodajnih postopkih, kar pomeni, da lahko oblikuje zakonsko materijo za sprejem v Državnem zboru. Zbornica je posvetovalno telo za resorno ministrstvo in kot takšna ima tudi pomembno vlogo pri kreiranju politike slovenskega kmetijstva. Zato tukaj ne bi smela biti pomembna politična opredelitev predsednika zbornice in ministra. Bolj je pomembno da oba delata v smeri izboljšati položaj kmeta v družbi tako dohodkovno, socialno in statusno. Mislim, da je status kmeta še vedno na nivoju socialistične miselnosti.
Za Slovenijo kot državo in posledično tudi razvoj kmetijske panoge pri nas so bili zadnji meseci zelo pomembni, saj se je odločalo o tem koliko bomo uspeli iztržiti iz naslednje finančne perspektive 2021-2027. Zato me najprej zanima, če nam lahko pokomentirate »izplen«, ki ga je dobila Slovenija?
Mislim, da smo lahko več kot zadovoljni, da imamo vlado, ki se je na evropskem parketu znova uveljavila po večletnem polomu prejšnjih vlad. Kolikor sem spremljal pogajanja, so bila dolga in naporna. Ni zmagal nemško – francoski vlak, na katerega so nas nenehno posedale prejšnje vlade, temveč razum in vztrajnost ostalih držav.
Vsa zahvala predsedniku Vlade g. Janezu Janši in njegovi ekipi skupaj z ministrico go. Pivec, ki so uspeli, da bo Slovenija deležna sredstev iz sklada za okrevanje in drugih skladov. Tudi na področju kmetijstva. To je še toliko bolj pomembno zaradi trenutne COVID situacije. Upam, da bo Ministrstvo za kmetijstvo znalo oblikovati pravo kmetijsko politiko in bodo kmetje občutili vrednost teh pridobljenih EU sredstev.
Kaj za vas kot kmeta na eni strani in v primeru izvolitve v organe KZGS kot funkcionarja na drugi strani pomeni, da bodo lahko z novo skupno evropsko kmetijsko politiko države sredstva lažje razporejale same kot so to počele doslej?
Naj povem še enkrat, upam, da bo Ministrstvo za kmetijstvo znalo oblikovati pravo kmetijsko politiko in bodo kmetje občutili vrednost teh pridobljenih EU sredstev. Ob izvolitvi v svet KGZS bom na to vsekakor pozoren in bom aktivno vplival, da se to moje upanje tudi uresniči.
Ali bo po vaše z novimi pravili, ki določajo, da bo nova skupna evropska kmetijska politika temeljila v večji meri na rezultatih in smiselnosti ukrepov in ne več na izpolnjevanju predpisov, slovenski kmet lažje kmetoval in se bo na drugi strani kdo tudi odločil vztrajati pri kmetovanju, kar bi v nasprotnem opustil?
Če to pomeni debirokratizacijo na področju kmetijstva in neposrednega vpliva na delo kmeta, potem to vsekakor pozdravljam. Več kot jasno je, da imamo v Sloveniji vsako leto več zakonov in podzakonskih aktov, ki jim kmet ne more slediti, četudi jih razume. Danes bi moral kmet imeti svojo službo, ki bo sledila zakonom, ki bo izpolnjevala obrazce, da bo zadovoljil vsem inšpekcijam in drugim organom, ki prihajajo na kmetijo. Velikokrat se zgodi, da je kmet »nagrajen« z nesmiselnimi kaznimi, ki so si jih izmislil birokrati v Ljubljani.
Na tem mestu bi vas vprašala, če nam lahko poveste kako veliko kmetijo obdelujete vi? To sem vas vprašala, ker me v nadaljevanju zanima vaš pogled na dejstvo, da skupna evropska politika 2021-2027 obljublja višje podpore na hektar za male in srednje kmete, če vemo, da se slovenski kmet težko primerja z velikimi evropskimi kmetijami?
Pri nas obdelujemo 16 ha, od tega je 6 ha zemlje in 10 ha gozda. Do sedaj se je veliko govorilo, da se bo podpiralo manjše in srednje kmetije in enako je v novi finančni perspektivi. Dejstva pa so popolnoma drugje. Danes na mali kmetiji od dohodka, ki ti ostane ni moč preživeti. Zato je žalostno, da vsak dan ugasne nekaj kmetij. Poznam primere, ki so pustili kmetijo in so odšli za pomožnega delavca v industrijo. Tam ima zagotovljen dohodek, socialno varnost in konec koncev ima tudi prosti čas, ki ga na kmetiji ni imel. Na našem področju bi male in srednje kmetije bilo potrebno obdržati pri življenju že zaradi samega ohranjanja krajine. Če bodo hribovite kmetije ugasnile se nam bo v nekaj letih razširil gozd in zaraščena območja. To se danes že dogaja, na primer v Halozah.
Kljub temu, da se naslednja tema ne nanaša na same volitve in delo v KGZS me vseeno zanima, kako vi komentirate zadnje dogajanje v stranki DeSUS in ali lahko to vpliva na kmetijsko politiko, če vemo, da trenutno ta resor vodi dr. Aleksandra Pivec zaradi katere se je tudi začel »razkol« v tej stranki?
Se vam zdi, da je to dogajanje okoli dr. Aleksandre Pivec vplivalo tudi na njeno delo na kmetijskem ministrstvu in če na kakšen način?
Tega ne bi posebej komentiral. Gre za notranje zadeve DeSUS-a, ki jih morajo sami razčistiti. Verjamem pa, da so dovolj pametni, da ne bodo zaradi lastnih parcialnih interesov rušili dobro in kompetentno vlado.
Zanima me tudi kako vi kot kmet na eni strani in dolgoletni politični funkcionar na drugi strani gledate tudi na dogajanje oziroma sodbo glede zaščite Terana?
Na to smo oz. so nekateri opozarjali, tudi v stranki SDS. Takrat je bilo to sprejeto v smislu, da želimo očrniti takratnega ministra, danes se je izkazalo, da si je sam zapečatil usodo.
Na koncu bi vas g. Korže še prosila, če lahko našim bralcem poveste zakaj ste vi tista prava oseba, ki si zasluži, da naslednja štiri leta vodi in soodloča o politiki, ki jo bo izvajala KGZS?
Moje dolgoletne izkušnje tako na kmetijskem, gospodarskem kot na političnem področju so dovolj velike, da lahko prispevam k razvoju slovenske kmetijske politike.
Čisto za konec bi vas še prosila, če lahko najin pogovor zaključite z vašo najljubšo mislijo oziroma motom, ki vas je vodilo v življenju?
Delo in poštenost.
Zahvaljujem se vam za pogovor in vam želim vse dobro tako na prihajajočih volitvah v organe KGZS, kot v življenju in pri delu.
M.I.
