Višje sodišče v Mariboru je razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je na eno leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni obsodilo Romano Pajenk in Milano Lah. Novico je objavila tudi Demokracija katero je Janez Janša na Twitterju komentiral: »Milanove dame pa ja ne bodo odgovarjale. Preveč vedo!«
Po poročanju Demokracije naj bi to bil nov razlog za odpiranje šampanjca tako imenovane »banksterske mafije«. Spomniti je namreč potrebno, da sta z zgoraj omenjeno sodbo predsednica uprave Probanke Romana Pajenk in takratna članica uprave Milana Lah ponovno nedolžni. Demokracija poroča, da je to še en dokaz, da so v Sloveniji najvišji člani Kučanovega klana tako rekoč nedotakljivi, kljub temu, da so potopili slovenski bančni sistem katerega smo morali z več milijardami dokapitalizirati vsi državljani. Ta dolg še vedno odplačujemo tudi preko obresti za posojila, ki jih je najela vlada Alenke Bratušek za potrebe sanacije bank.
Po poročanju Demokracije je bila Romana Pajenk tudi ustanovna članica Kučanovega foruma 21, kar naj bi za posledico imelo tudi, da se je iz tega vira financirala globoka država. Omenjena Pajenkova je bila na prvi stopnji obsojena na leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni. Pajenkova je bila med drugim tudi dolgoletna predsednica Probanke, ki naj bi skrbela za financiranje Foruma 21, ki je bila v času krize hitro prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), kasneje pa je prešla v nadzorovano likvidacijo. Tako kot za Faktor banko je tudi za Probanko takratna predsednica vlade Alenka Bratušek poskrbela, da sta bili konec leta 2013 banki dokapitalizirani. Dejstvo je namreč, da sta bili obe banki v zasebni lasti, zato davkoplačevalci ne bi smeli reševati teh bank z dokapitalizacijo, vendar se naj bi to po navajanju Demokracije zgodilo zaradi reševanja tajkunskih kreditov, ki bi naj bili blizu Milanu Kučanu.
Sodni postopek proti Pajenkovi in Lahovi se je začel pred skoraj petimi leti, saj jima tožilstvo očita zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti. Po letu dni premora je tožilec obtožnico spremenil v kaznivo dejanje poslovne goljufije. Za to kaznivo dejanje je zagrožena še višja kazen in sicer od enega leta do deset let zapora.
Na prvi stopnji je senat pod vodstvom Tanje Rot januarja letos presodil, da sta Pajenkova in Lahova Srečka Šamperla in Mirana Igerca, ki sta bila dolgoletna komitenta banke, zavedli, ker naj bi poskušali leta 2011 tudi z njunim denarjem odpraviti kapitalsko neustreznost. Sodišče je obtoženima izreklo pogojno kazen s poskusno dobo štirih let, kljub temu, da je Specializirano državno tožilstvo za vsako predlagalo štiri leta zapora. Takrat je tožilec Luka Moljk napovedal pritožbo na prvostopenjsko sodbo, prav tako je pritožbo na sodbo napovedala obramba.
Oktobra letos je Višje sodišče v Mariboru obravnavalo pritožbo, na seji sta bili prisotni tudi obe obtoženki. Pajenkova naj bi po poročanju Demokracije imela čustvenem nagovor v katerem je navajala, da očitane goljufije ni zakrivila in da je Banka Slovenije Probanko pred nekaj leti povsem neupravičeno poslala v nadzorovano likvidacijo. Obramba je navajala, da naj bi bil postopek na prvi stopnji obremenjen s hudimi procesnimi kršitvami. Prepričani so, da obtožnica nikoli ni bila pravnomočna, poleg tega po njihovem prvostopenjsko sodišče naj v spis sploh naj ne bi ocenilo dokazov, ki jih je obramba na procesu izvedla.
Mariborsko sodišče je po poročanju Demokracije za STA navedlo, da so višji sodniki v obširni obrazložitvi med drugim pritrdili pritožbenim navedbam Pajenkove in Lahove, da je v obrazložitvi sodbe opisani eventualni naklep v nasprotju z vsebino izreka sodbe. Po mnenju odvetnika Lahove naj bi bil vprašljiv tudi obstoj naklepa kot ključnega elementa očitanih kaznivih dejanj.
Tako se sedaj ne ve kdaj se bo sojenje sploh nadaljevalo. Prvostopenjsko sodišče naj bi moralo sedaj pozorneje oceniti izvedene dokaze obrambe, o katerih v razveljavljeni sodbi ni sprejelo stališča.
Demokracija zaključuje, da je to še en dokaz, da v Sloveniji sodišča niso sposobna obsoditi bančnih kriminalcev predvsem, če imajo ti pravo ozadje. Na sporne posle Probanke in s tem tudi Romane Pajenk je v preteklem sklicu DZ opozoril poslanec Slovenske demokratske stranke dr. Anže Logar v okviru parlamentarne preiskovalne komisije. Probanka naj bi namreč obilno sodelovala z Tomažem Ročnikom, ki je brat Romane Pajenk. Ob tem je eden od sošolcev Romane Pajenk na Twitterju zapisal, da je bil Ročnik popolnoma neznan do trenutka, ko je njegova sestra postala solastnica in predsednica uprave Probanke. Po tistem je imel toliko podjetij, da še sam ni vedel koliko jih je in to s podporo denarja iz Probanke.
V pričanju pred Logarjevo komisijo je Pajenkova zatrjevala, da o bratovih poslih in posojilih, ki so bila najeta pri banki ne ve ničesar. Po besedah Anžeta Logarja naj bi imela takrat komisija v rokah dokumente, ki dokazujejo, da je Pajenkova na zaslišanju lagala.
Dostopni podatki naj bi po poročanju Demokracije dokazovali, da je Pajenkova sodelovala tudi pri nakupu spornega zemljišča na Rabu. Tam se naj bi srečala tudi s predsednikom Foruma 21 Milanom Kučanom. Zemljišče na Rabu naj bi Pajenkova najela in prodala sama sebi. Probanka Leasing Rijeka, ki je bila podružnica hčerinske družbe Probanke, je od Marije Žigo marca leta 2006 kupila dve parceli, kis ta bili označeni kot vinograd ter 100 kvadratnih metrov poti, ki je služila kot služnostna pot od leta 1977.
Pajenkova je bila tudi ustanoviteljica Avtotehne d.o.o., Probanke in družbe Profectus d.o.o., ki je v stečaju. Sedala je tudi v nadzornih svetih Avtotehne, Profectusa, Združenja bank Slovenje, Poslovne šole IEDC Bled, ki jo vodi Danica Purg in Trima Trebnje, ki ga je takrat vodila Tatjana Fink. Finkova je tudi članica Kučanovega foruma 21 in katera naj bi s poskusom menedžerskega lastninjenja spravila na kolena in na koncu je pristalo v tuji lasti.
Vir: Demokracija.si
