Naša tokratna sogovornica je bila Lucija Vrhovšek Jančič iz Zreč. V pogovoru z njo smo se dotaknili slovenskega šolskega sistema, ukrepov, ki jih je vlada v času epidemije sprejemala na tem področju. Dotaknili smo se tudi lokalne politike in vpliva državne politike na razvoj mesta in okolice.
Uredništvo: Gospa Lucija Vrhovšek Jančič, ste učiteljica, mati, športnica, lokalna političarka in članica različnih društev. Kar veliko dejavnosti pa vendar, kaj bi še želeli, da naši bralci izvedo na začetku o vas?
Da ne bo kakšne pomote, bi bilo dobro, da vedo, da sem desničarka in SDSovka. Vsega naštetega je kar nekaj in tudi ni vse, pa vendar je ogromno žensk, ki so aktivne in kot rečemo »večopravilne«. Občasno pa napišem tudi kakšen strokovni prispevek. Ob žongliranju z vsem tem, pa se rada sprostim s športom, ki mi pomeni ogromno in branjem.. Največji užitek pa je, ko z družino kvalitetno preživimo čas skupaj.
Uredništvo: Kot smo že omenili prihajate iz šolskega okolja in ste tudi mati, zato ste v zadnjih dveh letih bili deležni velikega vpliva epidemije covida-19 na vaš vsakdan. Kako je ta epidemija vplivala tako na vašo poklicno pot kot posledično na vsakdanje življenje?
S poklicnega vidika lahko rečem, da s pogledom z drugačnega zornega kota, prilagajanje ni bilo težko. Takšen način dela je pokazal tudi nekatere prednosti. Uskladitev dela od doma in vsakdanjega življenja pa je bil zahtevnejši podvig, ampak tudi to smo zmogli. Sem mati dveh osnovnošolk tako, da smo včasih kar kuhinjsko mizo spremenile v pravo pisarno, pa je šlo. V obdobju epidemije in dela od doma smo domačo rutino prilagodili in vnesli obvezno popoldansko gibanje, kje smo se vsi malce regenerirali in lažje zadihali.
Uredništvo: Na tem mestu nas zanima kako ocenjujete, da se je vlada spopadla z epidemijo covida-19 in predvsem kako vidite ta boj skozi »oči« šolskega programa in vsakodnevnih dejavnosti in obveznosti?
Naša vlada se je znašla v nezavidljivem položaju. Ko je prejšnja vlada neslavno vrgla puško koruzo so prevzeli vajeti dejansko iz danes na jutri, v stanju, ne le epidemije, temveč celo pandemije brez, da bi lahko v roke prijel kaj oprijemljivega, lahko rečem le vsa čast in si zaslužijo globoko spoštovanje. Ogromno je teh, ki menijo, kaj bi bilo bolje narediti, vendar le ti niso na položajih, kjer bi morali tedensko analizirati učinke ukrepov v doslej nepoznani situaciji in poskrbeti za dobrobit vseh državljanov.
Epidemija je zelo dobro pokazala kakšna družba smo. Vse preveč je ljudi, ki egocentrično razmišljajo ter se ne ozirajo na to, da živijo v družbi in bi potemtakem morali biti družbeno zavedni. Že četrtošolci se učijo, kaj pomeni družba in kakšno vlogo ima posameznik v njej.
Če se usmerim na šolski sistem, je ta živ organizem in je sposoben hitrih sprememb ter prilagajanj, kar se je izredno dobro pokazalo v času zaprtja šol. Učitelji smo že po naravi organizatorji, motivatorji in iščemo načine, kako približati snov učencem, kar smo z uporabo tehnologije tudi lahko izvedli in se prilagodili.
Uredništvo: Ljudje danes radi »tarnamo« in smo nesrečni, vi pa ste nekoč izjavili, da so Zreče mesto sreče. Kaj vas ljudi v tem kraju vodi, da ste v svojem življenju tako srečni in zadovoljni?
Lahko rečem, da zame velja, da sem »lokal patriot«. Ko sem študirala, sem živela v Ljubljani in sem se ob vikendih z veseljem vračala domov. V Zrečah, ki so turistično in gospodarsko zelo razvita, nad njimi pa se dviguje zeleno Pohorje z Roglo, bi lahko rekla, da imamo vse. Nudijo delovna mesta, prostor za zdrav razvoj, odlične športne površine, prostor za gradnjo in še mnogo lepega. Kot domačinka se z veseljem smučam na domačem »hribu«, kopam v Termah Zreče, se sprehodim po pohodnih ali pa prekolesarim kolesarke poti. Menim, da je vsak sam odgovoren za svojo srečo in da moramo ceniti ter biti zadovoljni z malimi stvarmi, vse preveč je že samoumevnih. Zadovoljstvo nudi tudi to, da delaš stvari, ki te dopolnjujejo, karkoli že so. Moje je delo z ljudmi in za ljudi.
Uredništvo: Trdite tudi, da so Zreče tudi v času epidemije ostale mesto sreče in da je k temu pripomogla vlada. Zato nas zanima kateri so tisti najpomembnejši ukrepi vlade, ki jih na vašem območju vidite kot ključne za ohranjanje sreče tudi v teh težkih časih?
Ko se pogovarjam z ljudmi, povedo, da še nikoli niso dobili toliko denarja od države. V teh težkih časih je vlada s protikoronskimi ukrepi pomagala vsem državljanom. V naši občini se je to pokazalo kot zmanjšanje brezposelnosti, zvišanje povprečnine občinam, rasti gospodarstva, uvedbi turističnih bonov in zvišanju pokojnin. Imamo tri tovarne, ki zaposlujejo kar velik del Dravinjske doline in ko nismo slišali ropota kladiv, je bilo vse pretiho v Zrečah, zato me veselijo pozitivno naravnani ukrepi vlade, ki so bili tako dobri, da so tudi sosednje države posegale po njih. Da pa turističnih bonov sploh ne omenjam, te smo prejeli vsi.
Uredništvo: Zreče so znane po močnem gospodarstvu, turizmu in še nekaterih drugih stvareh. Kot vemo se turizem in gospodarstvo vseskozi razvijata, zato se ne sme spati na lovorikah, kaj je tisto najbolj ključno v naslednjih štirih letih za vas v Zrečah, da boste obdržali ta primat?
Za nas je pomembno, da se ohranjajo delovna mesta, Občina Zreče je vključena v okoli 100 projektov, s katerimi skušamo izboljšati življenje v naši občini ter odpreti možnosti za razvoj turizmu in gospodarstvu. Imamo odličnega župana iz naših vrst, ki se trudi delovati povezovalno v smeri vsestranskega razvoja občine in realizira dane volilne obljube.
Uredništvo: V Zrečah že imate malo pohorske krvi, ki jo odlikuje predvsem trma. Zato nas zanima kdaj ste v življenju najbolj trmasti in kakšen je bil vaš največji projekt, ki vam je uspel zaradi te trme?
Moj mož pravi, da ima ves čas polne roke dela z mano. No, nekaj trme je prirojene, nekaj pa pridobljene, jaz pa raje rečem, da je to vztrajnost. Absolutno ne prenesem, da ima kdo zaničevalne ali odklonilen odnos do žensk. V življenju se nisem dostikrat srečala s tem, ko pa se, potem je to neizpodbitno dejstvo, da se ne pustim zlahka odpraviti in trma privre na plan. V različnih življenjskih obdobji so bili ti projekti različni. Že kot srednješolka in študentka sem trenirala skupino punc odbojko, po končanem študiju sem prenesla koncept odbojkarske šole iz Ljubljane in tako pomagala ustanoviti Odbojkarsko šolo v Zrečah. Nekaj časa sem vodila treninge dveh selekcij, nato je prišel na vrsto najpomembnejši projekt od vseh, to je gradnja hiše in ustvarjanje družine. V tem času sem dala vse ostalo na stranski tir in se posvetila le temu. Kmalu so me zopet premamili v treniranje, saj sem tudi trenerka odbojke. Ko pa so zaprli Janeza Janšo sem se odločila, da se iz simpatizerke stranke SDS, prelevim v članico stranke in tako pokažem svojo pripadnost. Pot me naprej vodila aktivneje v politiko, saj sem postala predsednica Ženskega odbora SDS Zreče, podpredsednica domačega odbora, članica izvršilnega odbora Ženskega odbora SDS in občinska svetnica našega kraja. Sedaj na teh področjih iščem izzive, si širim obzorja in izvajam projekte.
Uredništvo: Vsem nam je verjetno znano, da če se razvija samo en del območja to ne pomeni uspeha, to je tudi vam kot svetnici dobro znano. Na tem mestu nas tako zanima kaj vi vidite kot ključni projekt recimo za Savinjsko regijo, ki bi ji omogočal enakomeren razvoj, hkrati pa bi bil pomemben tudi za vaše območje in bi želeli, da ga naslednja vlada v svojem mandatu izpelje?
Moram povedati, da sem od lanskega leta tudi članica odbora za družbene dejavnosti Razvojne agencije Savinjske regije. Projekti, ki jih ta izvaja so namenjeni razvoju celotne regije. Področja na katera bi bilo vredno dati poudarek, glede na specifiko naše regije je zagotovo razvoj turizma, saj imamo na tem področju termalno dejavnost, smučišči ter razvoj nepridobitne dejavnosti – kmečkega turizma, pa rast in razvoj delovnih mest v gospodarstvu. Vse bolj pa se izkazuje tudi potreba po večgeneracijskem povezovanju in skrbi za ranljivejše skupine.
Uredništvo: Ker smo že omenili, da ste tudi občinska svetnica, nas zanima kaj vas je prepričalo, da se dejansko podate v politiko? Ker vemo, da člani desnih strank niso ravno priljubljeni ali pa nimajo moči znotraj svojega sindikata, nas še zanima kako vaši kolegi gledajo na to, da ste članica SDS in zagovarjate tradicionalne vrednote?
Vzgojena sem bila tako, da trdno stojim za svojimi prepričanji in dano besedo. Nisem, kot rečemo, tako kot zapiha veter. V naši družini že vseskozi spremljamo politično dogajanje, gledamo dnevna poročila in izražamo svoja mnenja. Oče je že vrsto let član stranke SDS in nekako se je to preneslo tudi name. Kako sem se podala v politiko sem omenila že prej, da sem pa postala aktivna? No, na to pa lahko rečem le, da me kar nekako posrkalo noter. Ljudje so pri meni opazili določene kompetence in eno je vodilo k drugemu.
Tradicionalne vrednote so tiste, s katerimi je bila vzgojena naša generacija, ki še ni poznala permisivne vzgoje, pretiranega poudarjanja pravic in zanemarjanja dolžnosti, zato jih z lahkoto vedno zagovarjam. Z možem se zelo trudiva, da bi jih privzgojila tudi najinima hčerkama. V kolektivu nimam težav s sprejemanjem moje politične usmeritve, sem pa mnenja, da je pomembno na kakšen način neko stvar poveš in v kakšnem tonu. Če se kdo odloči razpravljati, mora to narediti argumentirano, drugače hitro zaključimo.
Uredništvo: Kot občinska svetnica ste dejansko vsakodnevno vpeti oziroma seznanjeni z delom trenutnih lokalnih poslancev. Kako bi vi ocenili njihovo delo v zadnjem mandatu in kaj bi si vi želeli, da novoizvoljeni poslanci iz naše regije spremenijo v naslednjem mandatu? Kot vemo se na napakah učimo.
V naših koncih je stranka SDS zelo dobro podprta, zato imamo vedno tudi svojega poslanca. Tudi sama sem bila evidentirana kandidatka za volitve poslancev v Državnem zboru 2022, vendar mi sreča ni bila naklonjena. Moram povedati, da je bila to izjemna izkušnja, ki te tudi okrepi. Zavedati se moramo, da je kot poslanec vedno lažje delati takrat, ko si v poziciji, kot pa takrat, ko si v opoziciji. Poslanec je tisti vmesni člen med vlado in občino, zato so tukaj pričakovanja vedno prisotna. Kot učiteljica sem zelo pozorna na nivo kulturne komunikacije, ki jo od osebe na tem mestu pričakujem. Če kdo nekaj obljubi, potem se od njega tudi pričakuje, da to udejanji. Koliko bo pa nekdo naredil za svoje ljudi oz. volivce, pa je odvisno od njegove angažiranosti in pripravljenosti.
Glede na dobro delo trenutne vlade, ki dela po principu, da Slovenija ni le Ljubljana, menim, da so finančno zahtevnejši projekti ter nujno potrebne obnove in gradnje ugledali luč. Želela bi si le, da bi SDS ponovno uspelo sestaviti vlado in bi se tako tudi vse dobro zastavljeno nadaljevalo.
Uredništvo: Za konec zanima kakšen moto je vaš vsakdanji spremljevalec v vašem življenju?
V življenju me spremljata dve misli, ki sta venomer prisotni. Za prvo je zaslužna velika zagovornica žensk Hellen Keller, ki je kljub oviram, ki ji jih je na pot postavilo življenje, delala tisto, v kar je verjela in se glasi:
“Želim si delati velike in plemenite naloge, vendar je moja glavna dolžnost, da opravim majhne naloge, kot da bi bile odlične in plemenite.”
Druga pa je Horacijeva, po kateri se ravnajo mnogi: »Carpe diem« (užij oz. izkoristi dan).
Gospa Lucija Vrhovšek Jančič, naj se vam zahvalimo za čas, ki ste si ga vzeli za pogovor z nami in vam zaželimo obilo uspeha tako na poklicni, politični, predvsem pa zasebni življenjski poti.
Uredništvo
