V torek, 20. 4. 2021, je Vrhovno državno tožilstvo (VDT) na svoji spletni strani objavilo stališče glede zakonitosti glob, ki so bile izrečene na podlagi “vladnih odlokov oziroma sklepov, ki niso bili objavljani v Uradnem listu in zato po odločitvi ustavnega sodišča sploh niso začeli veljati”.
Po navedbah VDT naj bi bilo stališče objavljeno z namenom iskanja sistemske rešitve, ker naj bi “odpravljanje napak v posameznih postopkih občutno obremenilo pravosodni sistem in povzročilo nepotrebne dodatne stroške”. Kljub temu pa je razumeti, da VDT kot najustreznejšo rešitev pozdravlja dejstvo, da so “v posameznih primerih okrajna sodišča že izdala sklepe o ustavitvi postopka”, s čemer naj bi bil dosežen “namen upoštevanja precedenčnega učinka ustavnopravne presoje (ne)veljavnosti odlokov”.
Na Vladi RS ugotavljajo, da stališče VDT temelji na predpostavkah, ki ob poznavanju odločitve Ustavnega sodišča št. U-I-445/20, na katero se VDT sklicuje, ter upoštevanju načela delitve oblasti in načela zakonitosti, ne držijo. V izogib nesporazumom, ki jih lahko tak javen odziv VDT sproži v javnosti, so zato posameznike, ki so jim bile tovrstne globe izrečene, dolžni seznaniti s celovitim stanjem v predmetni zadevi.
- Predpostavka VDT, da je zakonitost izrečenih glob odvisna od ustavne presoje sklepov o podaljšanju odlokov, ne drži. Globe v prekrškovnih postopkih niso bile izrečene na podlagi sklepov o podaljšanju uporabe ukrepov iz vladnih odlokov. Teh sklepov namreč ne po materialnih ne po formalnih kriterijih, ki jih je oblikovala ustavnosodna presoja, ni mogoče šteti za pravno zavezujoč predpis in kot predpis ga Vlada tudi nikoli ni obravnavala. Po svoji vsebini pomenijo zgolj zapis dejstva, da se je Vlada tedensko posvetovala s strokovno posvetovalno skupino in se ob upoštevanju strokovnih razlogov odločala, ali ukrepov v odlokih ne bo spreminjala (to je, da jih bo pustila v veljavi) ali pa jih bo spremenila (to je, da jih bo zaostrila ali odpravila).
- Predpostavka VDT, da je Ustavno sodišče že precedenčno presodilo o ustavnosti odlokov, ki so bili podlaga za izrečene globe, ne drži. Z izpostavljeno problematiko objavljanja v Uradnem listu je povezan le en odlok, in sicer Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 152/20; v nadaljevanju Odlok). Zadeva U-I-445/20 je po podatkih spletne strani Ustavnega sodišča na dan 24. 4. 2021 še vedno v fazi odločanja, čeprav naj bi jo Ustavno sodišče že od 13. 11. 2020 obravnavalo absolutno prednostno.
- Predpostavka VDT, da Odlok ni začel veljati, ker ni bil objavljen v Uradnem listu, ne drži. Odlok je začel veljati 26. 10. 2020, to je tri dni po objavi v Uradnem listu št. 152/20 z dne 23. 10. 2020, in je veljal do 6. 12. 2020, to je dan po tem, ko je Vlada objavila prenehanje njegove veljavnosti v Uradnem listu št. 181/20 z dne 5. 12. 2020.
- Predpostavka VDT, da državni tožilci že pred končno odločitvijo Ustavnega sodišča lahko opustijo izvrševanje pregona prekrškov, ki so bili izrečeni na podlagi Odloka, ne drži. Bistvo državnotožilske funkcije je v skladu z načelom zakonitosti izvrševati pregon storilcev kaznivih dejanj in prekrškov pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči, ne pa sistemsko skrbeti za čim manjšo obremenjenost pravosodnega sistema, ki sodi v drugo vejo oblasti kot državno tožilstvo.
Vir: Vlada RS
Uredništvo
